Dan v resnici ni bil najbolj sončen, zato smo me veliko tega nosile v svojem razpoloženju.
Ko smo se odločile, smo v resnici šle; ne da bi sploh razmišljale o vseh mogočih posledicah in morebitnih "...kaj pa če...?!?"
Ni bilo ne časa, še manj pa priložnosti, da bi si premislile. In, ko smo - vse skupaj ter vsaka posebej - na tisti višini, vpete v varno sponko alpinističnih preizkusov ter nevaren zmnožek človeške dosege hormonskih grafov ob še ne doseženem, a že videnem cilju, lebdele na Bovško kotlino in Julijci v ozadju, ki jo bogato zaobjemajo - me je močno 'tiščalo', da bi izrazila potrebo po še ( malo časa, da bi premislila, če... ).
Ampak vendarle; vsak človekov korak je odvisen tudi od 'vzgonskega vetra' oziroma prijateljev; samo tako je vselej mogoče nemogoče in vredno tisto, kar se posamezniku zdi povsem nepomembno.
Sabina in Darja; 5. oktober 2013 si bomo za vselej zapomnile. Ker smo imele skupen cilj in veliko željo: zip line.
Zdaj pa je čas, da zapišemo nov seznam želja; prepričana sem, da bomo ob primerjavi teh še kam odšle skupaj - nad tlemi, pod zemljo, v globinah oceana... ni pomembno; več velja zavest, da po startu vedno pridemo na cilj. ( !!! )
