Powered By Blogger

sreda, 13. februar 2019

z zavestjo (p)o 'IMETI RAD'

Večinoma se: srečujem z ljudmi.
Pravzaprav vsak dan, četudi ne vedno v živo, si jih prikličem v misli. Njihove besede, dejanja.
Iz vsega pogosto izluščim pomembno spoznanje, t. j.: da velika večina trpi zaradi - pomanjkanja ljubezni.
Do samega sebe. Do sočloveka. Narave.
Vsega tega pač ni mogoče zaviti v celofan ali vzeti s police.

Ne - ne, ne da se (je) kupiti in, če je kaj pravično na tem svetu, potem je privilegij izpostavljene vrednote ravno v njeni izvornosti, ki jo trgovci in velik odstotek tistih, ki se pojavijo na trgu, radi prodajajo. Njene subtilne učinke, namišljene približke njene tvarine.
Prav neverjetno je, kako se pod neskončnostjo različnih artiklov in storitev, ki kreirajo potrošniški trg, najbolj razbohoti zlasti ta. Ljubezniva, dobrodejna nota, ki se na tak način ovekoveči v realnosti produktov. V več(ini) primerov: nepotrebnega, nepomembnega, neželenega.

Zdi se mi, kakor da bi hoteli na ta način med vrsticami povedati tisto, kar v sebi tlačimo in stlačimo do tolikšnih razsežnosti, da je domala že srhljivo. Ni čudno, torej, da je toliko: bruhajočih vulkanov, uničujočih potresov, poplav srda in hudobnih neviht...
Na dveh nogah z DNK-zapisom.




Prištevam se med tiste vrste oseb, ki so predvsem in zelo hvaležni: da živijo. Se učijo. Nadgrajujejo sami sebe. Celostno združujejo lasten smoter s smotri drugega in zlasti, če že, počnejo, kar morajo, je prav in nameravajo: z obiljem empatije. Z balo ljubezni, ki jo vsi vlečemo za sabo, v kolikor - seveda, ne obstanemo v neki zaprašeni preteklosti, za katero slepo verjamemo, da je odrešujoča.

Pomladne meglice resničnosti se zrcalijo v jutrišnjem prazniku valentinovega, ki nas domala že prisiljuje v nakup: vsaj (ne)česa. Če že drugega ne, se nekateri vsaj navidezno podajajo v pustolovščino in zaradi - kao ljubezni do sebe (ker bomo z glavno nagrado obogateli, denar pa omogoča nakup vsega, tudi ljubezenskih niti) - nastopimo v katerem izmed resničnostih limonad. Kadar naredimo ta(k) korak, ni poti nazaj. Takrat si vržen v brezno manipulativnih pričakovanj nekoga, ki v prizmi najboljšega in najlepšega - iz (marsi)koga naredi: velik nič. Da, tudi nič je lahko velik?!?

Zato je - LJUBEZNI - nikar ne kupujte. Pobožajte jo. Tisto (malo), kolikor je je še ostalo v vas in ono, ki je tik ob. Le-ta zgolj čaka na vaš pogled. Na to, da se je dotaknete v bistvu in z njo doživite enega najboljših dnevov zaljubljenosti.

Veste, malce se bojim, da bomo v manjšini oni, ki bomo iskreno - imeli radi.
Sebe. Lastno drugačnost. In: uživali, ker smo jo sposobni - (pre)živeti. Izživeti! Na tak način, da tisti, ki nam prihaja naproti, zlahka začuti, kako ga je zajela evforija vala zaljubljenosti.
Brez substanc. Povsem prizemljeno.