Povsem jutranja sem.
Rada se prebudim pred soncem in pobegnem (ne)kam na hrib, kjer nato opazujem prebujanje...mesta, živali, ljudi.
Povsem upravičeno bi lahko rekla, da so sončni vzhodi moje baterije, kjer si napolnim dobro energijo, da zlahka (po)svetim skozi dan. Zlasti ob ljudeh, ki so akviziterji teme (tisti, ob katerih je dobro španska vas). Da, povsem upravičeno zdaj predpostavljate, da nisem njihova potrošnica. 😉
Dodajam sončne pomežike tudi v barvah, oblikah, fotografskih ornamentih, če hočete. Naj bodo spodbuda vsakemu, ki v le-teh prepozna samega sebe, dobro v drugemu ter lepoto sveta nasploh. Tisti, ki omenjenega ne vidite, predlagam, da zamenjate prestavo življenjskega tempa, se kdaj tudi v naravi odlopite od vsega, kar kakorkoli diši po digitalizaciji, predvsem pa pogledate še kak drug ekran, razen telefonskega, televizijskega, računalniškega, avtomobilskega...
Pa: navsezgodaj se posprejajte s takim parfumom, boste dišali - za vse življenje ! 😄
