Zato sem svoj trenažer, ki me izdatno greje še v posebej mrzlih jutrih, poimenovala kar veseljak =), sprehodi z mojim 4-nožcem so pa tako ali tako 'gola' radost. O tem, kakšne vzdevke dajem svojim trenerjem pri kar nekaj športnih aktivnostih, ne bi izgubljala besed ;)
Vse opisano predstavlja mojo živo in pristno molitev za življenje nasploh in hkrati upajoče prebliske, naj se uresniči vse(m) tisto, kar (jih kot) ljudi osvetljuje; s čimer postajajo boljši ljudje, svet pa za odtenek lažji, kar je navsezadnje nujno potrebno, če želimo, da Zemlja obstoji še veliko er za nami.
Imate občutek, da sem zašla?!? Nisem, ker sem še vedno na poti, ko Vas želim pripraviti do tega, da bi vstali ter (od)šli. Z menoj; na pot iskanja pr(a)vih vrednot, kjer ni potrebno drugega kot to, da prispete na cilj in taisto omogočite še ostalim sopotnikom, ki gredo pred, za ali ob Vas.
Naše (za)misli delujejo veliko bolje, če jih spravimo v tek in če tečemo, ko se v tem stanju ustavimo pri mislih, hitro doumemo, s kakšno hitrostjo delujejo šele naši možgani.
Bila bi velika škoda, če tega, umsko izvzetega potenciala ne bi izkoristili v dobro vsem in bi le egoistčno gojili kakšno dobro izkušnjo zase.
Ne-ne, nismo skupaj zaradi tega, da bi se spodbijali, pač pa, da vsakič, ko se znajdemo na tleh, vemo, kolikim rokam smo kot trajnice, ki nikdar ne ovenijo; ker jim dajemo priložnost, da ob vsakem našem padcu doživijo (človeški) stik, ki premaga še tako nepremagljive ovire. Najbolj pogosto pa človek s tem, ko pomaga drugemu, premaga celo samega sebe :)
Želim Vam, da v teh prazničnih dneh ne vidite le nešteto ograd in ovir okoli sebe, ampak se razveselite vsake, tovrstne bariere, ki kaže le na to, da boste spoznali nekoga, ki Vas želi nečesa (na)učiti.
